Ljudje se pogosto o določenih stvareh odzovemo na podlagi premalo informacij. Kljub temu, da smo o neki stvari slišali le bežno ali pa celo kar že neko izpopolnjeno mnenje, smo pripravljeni tisto kar vemo, vzeti za svojo lastno resnico.
Težava je sicer stara. Zagotovo smo že v antiki bili ljudje nagnjeni k prehitrem sklepanju, k lastni samozadostnosti. Ampak, danes, v času sodobne tehnologije, nas takšne težave pestijo še toliko bolj. Konstantno nam v glave silijo nove in nove informacije, različen šund, nepotrebno in brezvezno znanje o stvareh, ki jih nikoli v življenju ne bomo potrebovali. Zato so se dandanes možgani prisiljeni prilagoditi novim razmeram.
Dnevno procesirajo toliko različnih informacij, da nimajo več čas žvečiti neko idejo dneve, kaj šele tedne ali leta. Zato so v konstantni pripravljenosti in lahko v trenutku izpljunejo ven obdelano informacijo, končen produkt bliskovitega miselnega procesa. Vendar le poredkoma so na tak način nastali sklepi zares dobri, kaj šele globoki.
Zato je naša naloga, da smo sami sebi svoj lasten cenzor. Da se vsaj enkrat na dan ustavimo, izklopimo zunanje vire, in premeljemo informacije tistega dne. Izločimo zrno od plevela. Če tega ne bomo delali, se bomo kaj hitro med seboj še pobili.
Pa da ne bo pomote. Ne pravim, da jaz to znam. Se trudim, a ni tako enostavno.
Objave
0 komentarji:
Objavite komentar